Fran Detela Veliki grof

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

le jako neslane. Tiho je tola�il deklico, ki se je boje�e
naslanjala na svojega re0 itelja, naj je nikar preve� ne
pe�e skrb zavoljo o�eta, ki mu bo on takoj poslal poro�i-
lo o dragi Korneliji. Sre�nega se je 0 tel, da jo je mogel
oteti iz grofovih rok. In kako krasna se mu je zdela dek-
lica in kako mu jo je 0 e lep0 ala zavest, da je grofa samega
premagala njena lepota. Korneliji pa se je v srcu poleg
�alosti zavoljo magistra Petacija ogla0 al �ut hvale�nosti
proti dobrotniku, in ta �ut ji ni bil neprijeten in rada je
premi0 ljevala, koliko hvale je dol�na vrlemu mladeni�u.
Kakor sta se pa izgubila na0 a prijatelja, je bil Bo0 tjan
spet na boji0 �u in spravljal pokonci nadkonjarja, omam-
ljenega po nesre�nem padcu. Vmes se je Bo0 tjan jezil na
stra0 ljivce, ki so bili zbe�ali, in pripovedoval, kako se je
boril z dvema, brane� nosilnico, dokler se mu ni zlomil
me�. In njegov me� je bil zlomljen.
90
VELIKI GROF BESeDA
�In deklico sta odpeljala, pravi0 ?� je zaje�al Ro�ekar
in si rval lase. �Oh, moja glava!� je mrmral, ��e bo jutri
0 e na mojem vratu, potem se me trdno dr�i.� Stokal je
od bole�in in lezel v nosilnico in ukazal Bo0 tjanu, naj
mezga na povodcu pelje proti Celju.
�In veste, gospod nadkonjar,� se oglasi pogumni Bo0 -
tjan, �kdo sta bila onadva?� Ro�ekar pa je stokal in klel.
�Viljem z Vranjega Brda je bil,� razlaga Bo0 tjan, �in pa
njegov hlapec. Spoznal sem njegovega lisastega konja.�
Vznemirjajo�a vest, da je izginila h�i u�iteljeva, pa se
je raznesla hitro po mestu. Na tihem je marsikdo dol�il
grofa samega, dasi je bil, kar ti�e �ensk, na bolj0 em glasu
od svojega o�eta; a da se je nasilstvo na skrivnem in zvi-
ja�no izvr0 ilo, to se je zdelo ve�ini proti grofovi naravi
in zvra�ali so ga na tuje vojake, pre0 erne motilce mest-
nega miru. Grof se je bil �e poslovil od svoje �ene in ure-
jal poslednje svoje stvari, ko mu pride potol�eni nad-
konjar s skesanim obrazom pred o�i.
�Kaj pomeni to, prekleti pes?� zarohni nanj grof, ki
mu je kri napela �ile na �elu in mu zalila o�i, ki so se
stra0 no bliskale. Ro�ekar pa je pobit in potrt pripovedo-
val svojo nezgodo in grofovo jezo spretno speljal na
Vranjebr0 kega, Ungnadovega vazala, in na svoja dva
hlapca, ki ju je zgrabil strah pod ve0 ali.
91
VELIKI GROF BESeDA
�Daj ju obesiti, da se jih privadita,� je rekel grof, �in
pokli�i Vitovca in Lenarta!�
Hitro se je splazil Ro�ekar stran, in nobena rana ga ni
ve� bolela.
92
VELIKI GROF BESeDA
VIII
rof pa je razlo�il Vitovcu in Lenartu, kako je Vra-
Gnjebr0 ki ugrabil Petacijevo h�er, in vpra0 al prvega,
kaj meni o tem.
�Milostljivi knez,� je odgovoril ta, �v va0 em imenu
mu bom takoj napovedal vojsko, kajti 0 e neki starej0 i
dolg mu imam popla�ati: mle�nozobega Ungnada nam
je iztrgal Vranjebr0 ki. Sploh stoji njegov grad preblizu
Celja. Preden prete�e deset dni, Vranjega Brda ne bo
ve�.�
�Dobro,� je dejal grof. �Kaj menite vi, gospod dok-
tor?�
�O, kako vidno podpirajo,� je dejal ta, �ve�ni bogo-
vi povsod presvetlega kneza in kako jasno se je pokazalo
njih nagnjenje posebno ob tej priliki! Kaj more biti pa�
koristneje mojemu milostljivemu gospodu kakor tako
hudodelstvo Ungnadovega vazala, to se pravi Ungnada
samega. Kajti po moji sodbi, ki sem jo pripravljen za-
stopati vselej in povsod, je bila deklica ugrabljena za sta-
rega Ungnada. In gre0 nemu hinavcu potegniti krinko
raz obraz, da se z gnusom od njega obrne cesarsko ob-
li�je, to bi bilo majhno zado0 �enje za vse obrekovanje,
93
VELIKI GROF BESeDA
s katerim je stari podpihovalec vsejal spor med svetlim
knezom in cesarjevim veli�anstvom. Z obupanim o�e-
tom Petacijem vred bi stopil jaz pred cesarski prestol in
terjal pravice proti nesramnemu samosilniku in bram-
be nedol�nosti. Vrhu tega bi mogel nemara v cesars-
kem obli�ju slu�iti va0 i milosti tudi druga�e. Cesarjev
svetovalec Neiperg mi je bil v prej0 njih �asih pokrovitelj
in njegovega veli�anstva alkimist je dober moj prijatelj,
posvetni mamon pa bi raz0 iril moje prijateljstvo po
vsem mestu.�
Grof je menil, da bi bilo zato pa� treba mnogo denar-
ja.
�In tega bomo z visokim dovoljenjem dobili,� je od-
govoril oni.
Grof je bil zadovoljen, in takoj se je moral odpraviti
na cesarski dvor poslanec, da izprosi varstva doktorju
Lenartu in njegovim spremljevalcem, ki pridejo s prito�-
bo pred cesarja.
Mestni o�etje pa so imeli jako burno sejo. �e zaradi
Petacijeve h�ere so si bila mnenja navzkri�na, ker so eni
zahtevali takoj deputacijo do grofa, drugi ostro preiska-
vo po mestnem zboru samem in tretji bili teh misli, da
bi bilo za prvi dan dosti, �e se izvoli kak odsek. A zdaj-
ci pride novica, da je obe0 en�evo truplo pono�i izgini-
lo z ve0 al. Doktor Hajdinger je malo pobledel, a preden
so osupli odborniki zbrali svoje duhove, je vstal in jel
94
VELIKI GROF BESeDA
dokazovati, kako ima brez dvojbe oboje hudodelstvo en
izvor in kako divja voja0 ka drhal, ki se mrtvecev ne boji,
tudi �ivim ne prizana0 a.
�Kdor je obe0 enca snel z ve0 al, ta mora na njegovo
mesto,� je dejal Mavroh in postrani omenil, da se mu
Mana, Urbanova mati, zdi jako sumljiva. Zdravnik se je
nemirno premikal na svojem stolu in le trdil, da je to
moral storiti kak vojak, kakor je le kak vojak ugrabil Pe-
taciju h�er.
Toda Hajdingerjevo misel je ovrglo pismo, ki je do0 lo
od doktorja Lenarta Pistorja, v katerem se slavnemu
zboru naznanja, da je prej0 nji ve�er Viljem, sin gra0 �aka
Vranjebr0 kega, ugrabil blizu grofovega lovskega gradu
me0 �ansko deklico, ki jo pri�e ho�ejo spoznati za Peta-
cijevo h�er. �Skrb na0 ega svetlega vladarja bo,� se je gla-
silo pisanje, �da kaznuje roparja in o�etu pomore do [ Pobierz całość w formacie PDF ]

Linki